Zbogom Evropa
14 05 2008Sestpasovnica proti İstanbulu je prava preizkusnja za zivce. V tistem norem
toku avtomobilov in kamionov se moras ves cas boriti za svojih pol metra roba
ceste. Hkrati pa moras se pazit, da ti na kakem vkljucevalnem pasu kdo
mimogrede ne odnese riti. A na koncu je nagrada. Zanikrna sobica, ki pa ti
predstavlja odlicno izhodisce za odkrivanje carobnosti te enkratne mesanice
vzhoda in zahoda, ki jo predstavlja İstanbul. İn en izmed sarmov tega
mesta je tudi hrana. To sem vedel ze iz moje poprejsnje izkusnje s tem mestom in se tega tudi ze v naprej veselil. Obcestni lokali s hrano, ki ponujajo kebab na tisoc in en nacin. Sveza zelenjava, kruh in riz pa so okusen dodatek razlicnemu mesu.
A zajtrka si z Rogerjem ne dava vzeti. Jogurt z medom in kosmici, kruh z
Nutello, za povrh pa se kak topljen sircek so stalnica. Tako v hotelskih
luknjah kot na prostranih mizah priloznostnih taborisc.
Okusi İstanbula so bili z nama tri dni, nato pa skok cez Bospor in v Azijo
v nadaljnje raziskovanje turske kuhinje.
Zbogom Evropa, se vidimo!
Zdravo simon. Ko berem tale tvoj blog si hiter kot davide simoncelli (italijaski slalomist). Kar hitro napredujes. Zraven tvojega bloga berem se rogerjevega, v katerem je opisana pot za vsak dan posebej. Samo upam, da ne bos tako hitro odstopil od projekta, kot je odstopal davide simoncelli na tekmah svetovnega pokala. Namrec prebral sem, da si izgubil tezko prigarane solde. Verjetno je bil samo drobiz , vecino pa imas se vedno shranjenega. Srecno na poti obema in z velikim zanosom cez sirjave in planjeve, gore in dole.
ziga